{"id":7316,"date":"2017-05-23T11:15:29","date_gmt":"2017-05-23T09:15:29","guid":{"rendered":"https:\/\/www.schiedel.com\/si\/?page_id=7316\/"},"modified":"2022-01-28T14:45:37","modified_gmt":"2022-01-28T13:45:37","slug":"pogosta-vprasanja","status":"publish","type":"page","link":"https:\/\/www.schiedel.com\/si\/pogosta-vprasanja\/","title":{"rendered":"Pogosta vpra\u0161anja"},"content":{"rendered":"
Za dolo\u010ditev premera dimnika zado\u0161\u010da poznavanje:<\/p>\n
Izbrati je potrebno le ustrezen diagram (glede na\u00a0vrsto goriva in tip kurilne naprave),\u00a0ter iz njega od\u010ditati potreben premer dimnika.[\/vc_column_text][\/vc_accordion_tab][vc_accordion_tab title=”Kak\u0161na so priporo\u010dila glede premerov dimnikov v enodru\u017einskih hi\u0161ah?”][vc_column_text css=”.vc_custom_1643362900494{margin-bottom: 0px !important;}”]Enodru\u017einske hi\u0161e\u00a0imajo prete\u017eno do 150 m2 ogrevane stanovanjske povr\u0161ine (redko ve\u010d), toplotne mo\u010di kotlov za centralno ogrevanje pa so zaradi zelo dobre toplotne za\u0161\u010dite ovoja stavbe redko vi\u0161je od\u00a025 kW. Pri sekundarnih ogrevalih, kot so sobne pe\u010di in kamini, so toplotne mo\u010di zaradi nevarnosti pregrevanja prostorov tudi precej nizke. Zato lahko s precej\u0161njo natan\u010dnostjo podamo naslednja priporo\u010dila glede potrebnih premerov dimnikov:<\/p>\n
Postavitvi dimnika ob zunanji steni ali ob kapni strani objekta se je dobro izogniti. Vi\u0161ina dimnika je pri tak\u0161nih postavitvah najmanj\u0161a, tudi vlek je slab, to pa zlasti slabo vpliva na delovanje sobnih kaminov. Da se zagotovi zadostna aktivna vi\u0161ina za delovanje kamina, mora biti dimnik nad streho vi\u0161je pozidan, kar pa vpliva na njegovo stati\u010dno stabilnost in odpornost na zdrse snega. V tak\u0161nih primerih je zato potrebno dimnik dodatno stati\u010dno oja\u010dati in za njim proti slemenu namestiti snegobrane.[\/vc_column_text][\/vc_accordion_tab][vc_accordion_tab title=”Ali lahko na dimnik priklju\u010dimo ve\u010d kuri\u0161\u010d?”][vc_column_text css=”.vc_custom_1643363327965{margin-bottom: 0px !important;}”]Da, ve\u010d kuri\u0161\u010d je dovoljeno priklju\u010diti na skupni dimnik, \u010de:<\/p>\n
Najmanj\u0161a potrebna vi\u0161ina dimnika, ki \u017ee zagotavlja zadosten vlek za delovanje kurilne naprave izkustveno zna\u0161a 4 metre.[\/vc_column_text][\/vc_accordion_tab][vc_accordion_tab title=”Kje na dimniku vgraditi \u010distilna vratca?”][vc_column_text css=”.vc_custom_1643364269342{margin-bottom: 0px !important;}”]Po veljavnih predpisih je potrebno \u010distilna vratca vgraditi v peti dimnika, t.j. na najni\u017ejem delu dimnika. Dodatna \u010distilna vratca je potrebno vgraditi tudi na podstre\u0161ju, oz. v najvi\u0161ji bivalni eta\u017ei, \u010de je podstre\u0161je nepohodno ali prenizko za dostop in delo dimnikarja, vendar vratca ne smejo biti oddaljena od ustja dimnika ve\u010d kot 5,0 m.<\/p>\n
\u010ce to ni mo\u017eno, se lahko \u010di\u0161\u010denje dimnika opravlja tudi skozi ustje na strehi, za kar pa je potrebno dimnikarju urediti varen dostop do dimnika, z nastopno plo\u0161\u010dadjo in mo\u017enostjo varovanja, ter primerno lestev.<\/p>\n[\/vc_column_text][\/vc_accordion_tab][vc_accordion_tab title=”V katerih prostorih \u010distilnih vratc ni priporo\u010dljivo vgraditi?”][vc_column_text css=”.vc_custom_1643366807738{margin-bottom: 0px !important;}”]\u010cistilnih vratc zaradi higienskih in varnostnih razlogov ni priporo\u010dljivo vgrajevati v spalnicah in otro\u0161kih sobah. Po letih uporabe dimnika se lahko na vratcih po\u0161kodujejo ali dotrajajo tesnila, kar bi lahko povzro\u010dilo uhajanje dimnih plinov v te prostore in privedlo do morebitnih zdravstvenih te\u017eav za ljudi.[\/vc_column_text][\/vc_accordion_tab][vc_accordion_tab title=”Kaj je treba upo\u0161tevati pri vgradnji \u010distilnih vratc?”][vc_column_text css=”.vc_custom_1643366946748{margin-bottom: 0px !important;}”]Pri vgradnji \u010distilnih vratc je potrebno zagotoviti, da so ta dostopna dimnikarju za pregledovanje in \u010di\u0161\u010denje. Polo\u017eaj vratc je potrebno na\u010drtovati pred vgradnjo kurilne naprave in izvedbe in\u0161talacijskih vodov, saj se neredko zgodi, da so vratca po dokon\u010danih in\u0161talacijskih delih te\u017eko dostopna ali pa se celo ne morejo odpirati zaradi mimoido\u010dih ogrevalnih vodov.[\/vc_column_text][\/vc_accordion_tab][vc_accordion_tab title=”Kaj je treba upo\u0161tevati pri vgradnji priklju\u010dka za kurilno napravo?”][vc_column_text css=”.vc_custom_1643367188382{margin-bottom: 0px !important;}”]Pred vgradnjo dimnika se je potrebno dogovoriti z monterjem ogrevalnega sistema, kamina, ali pe\u010di, kje na dimniku in na kak\u0161ni vi\u0161ini naj bo izdelan priklju\u010dek za kurilno napravo. Pri kaminih in kaminskih pe\u010deh se priklju\u010dek obi\u010dajno izdela \u010dim vi\u0161je pod stropom, vendar je pri tem potrebno paziti, da mora biti med dimovodnim priklju\u010dkom in stropom zagotovljena varnostna razdalja, ki je \u0161e posebej pomembna v stavbah, izdelanih iz gorljivih materialov.[\/vc_column_text][\/vc_accordion_tab][vc_accordion_tab title=”Ali mora biti odvod kondenzata iz dimnika priklju\u010den na hi\u0161no kanalizacijo?”][vc_column_text css=”.vc_custom_1643367293325{margin-bottom: 0px !important;}”]Pri kurilnih napravah na kurilno olje ali plin so temperature dimnih plinov na izstopu iz naprave zaradi visokih toplotnih izkoristkov zelo nizke. Posledi\u010dno v dimnikih pogosto prihaja do kondenzacije dimnih plinov. Ker so sodobni dimniki praviloma opremljeni s posodami za zbiranje kondenzata, jih je smiselno in priporo\u010dljivo povezati s hi\u0161nim odto\u010dnim sistemom.<\/p>\n
Pri tem je med dimnikom in odtokom potrebno vgraditi talni sifon.[\/vc_column_text][\/vc_accordion_tab][vc_accordion_tab title=”Kako velike morajo biti odprtine v eta\u017enih plo\u0161\u010dah?”][vc_column_text css=”.vc_custom_1643367554316{margin-bottom: 0px !important;}”]Pri negorljivih stavbnih konstrukcijah morajo biti odprtine v eta\u017enih plo\u0161\u010dah ca. 6 cm ve\u010dje od osnovne dimenzije dimni\u0161kega pla\u0161\u010da. Ve\u010dje odprtine namre\u010d mo\u010dno olaj\u0161ajo vgradnjo dimnikov, saj je zlasti pri ve\u010d eta\u017enih stavbah odprtine zelo te\u017eko narediti natan\u010dno eno nad drugo. Po vgradnji dimnika se v preboju eta\u017ee na dimni\u0161ke pla\u0161\u010de pritrdijo plo\u0161\u010de iz trde mineralne volne, debeline 1-3 cm. Vrzel, med odprtino v plo\u0161\u010di in izolacijskimi plo\u0161\u010dami se zapolni z betonom.<\/p>\n
Pri prebojih skozi eta\u017ene ali stre\u0161ne konstrukcije iz gorljivih materialov je potrebno zagotoviti ustrezen odmik od gorljivim materialov, ki je pri vseh Schiedelovih dimni\u0161kih sistemih s kerami\u010dnimi tuljavami 50 mm, kar pomeni, da mora biti preboj 10 cm ve\u010dji od dimenzije stranice dimni\u0161kega pla\u0161\u010da. Vmesni prostor med lesenimi elementi in dimniki mora biti zapolnjen z oblikovno stabilnimi izolacijskimi plo\u0161\u010dami iz mineralnih vlaken.[\/vc_column_text][\/vc_accordion_tab][vc_accordion_tab title=”Odmik dimnika od gorljivih materialov”][vc_column_text css=”.vc_custom_1643373324366{margin-bottom: 0px !important;}”]Kjer je dimnik postavljen ob steni, ali pa prehaja skozi eta\u017eno konstrukcijo izdelano iz gorljivih gradbenih materialov, mora biti od njih odmaknjen za vsaj 5 cm. Vmesni prostor se lahko zapolni z dimenzijsko stabilnimi izolacijskimi plo\u0161\u010dami iz mineralnih vlaken.<\/p>\n
Pri stenah in eta\u017enih konstrukcijah iz negorljivih materialov (beton, opeka) varnostni odmik ni potreben, je pa potrebno izvesti dilatacijsko fugo, da se zaradi razlike v termi\u010dnih raztezkih med dimnikom in sosednjimi stenami ne pojavijo razpoke.<\/p>\n
<\/p>\n
<\/p>\n
Prezra\u010devan strop iz lesenih tramov, leseni stre\u0161ni tramovi in \u200b\u200bpodobni elementi iz gorljivih materialov, ki v trakovih nalegajo na dimnik, morajo biti oddaljeni najmanj 2 cm od zunanjih povr\u0161in dimnika, ali pa zapolnjeni s 5 cm debelimi plo\u0161\u010dami iz negorljivega izolacijskega materiala.<\/p>\n
[\/vc_column_text][\/vc_accordion_tab][vc_accordion_tab title=”Prehod dimnika skozi steno iz gorljivih materialov”][vc_column_text css=”.vc_custom_1643373426528{margin-bottom: 0px !important;}”]\u010ce povezovalni dimovod poteka skozi steno iz gorljivih gradbenih materialov, je potrebno steno po zunanjem obsegu dimovoda izolirati z \u2265 20 cm negorljivega, dimenzijsko stabilnega materiala ali presku\u0161enega certificiranega za\u0161\u010ditnega elementa Schiedel IGNIS PROTECT.<\/p>\n
[\/vc_column_text][\/vc_accordion_tab][vc_accordion_tab title=”\u010cistilna vratca in odmiki od gorljivih materialov”][vc_column_text css=”.vc_custom_1643373493146{margin-bottom: 0px !important;}”]Elementi stavbne konstrukcije, izdelani iz gorljivih materialov in vgradno pohi\u0161tvo, morajo biti od \u010distilnih vratc oddaljeni najmanj 40 cm. \u010ce je na gorljiv element name\u0161\u010dena za\u0161\u010dita pred toplotnim sevanjem, zadostuje razdalja 20 cm. Tla iz gorljivih materialov, pred \u010distilnimi odprtinami, je potrebno za\u0161\u010dititi z negorljivim materialom, ki sega vsaj 50 cm naprej in vsaj 20 cm na levo in desno stran preko \u010distilne odprtine.<\/p>\n
<\/p>\n
[\/vc_column_text][\/vc_accordion_tab][vc_accordion_tab title=”Ali morajo biti dimniki ometani oz. obzidani?”][vc_column_text css=”.vc_custom_1643369221353{margin-bottom: 0px !important;}”]Normalno je, da se dimniki, pozidani iz lahkih betonskih pla\u0161\u010dev, v bivalnih prostorih ome\u010dejo ali pa obdelajo s fino malto. S tem se zagotovi njihova zrakotesnost, ki je \u0161e zlasti pomembna v sodobnih, energijsko u\u010dinkovitih (Blower-door testiranih) stavbah.<\/p>\n
Dimniki se lahko oblo\u017eijo tudi\u00a0z negorljivimi, suho-monta\u017enimi plo\u0161\u010dami, ki pa morajo biti pravilno name\u0161\u010dene. Priporo\u010damo, da so na dimnike povr\u0161insko lepljene.[\/vc_column_text][\/vc_accordion_tab][vc_accordion_tab title=”Ali morajo biti dimniki v podstre\u0161ju in nad streho dodatno izolirani?”][vc_column_text css=”.vc_custom_1643369340499{margin-bottom: 0px !important;}”]Priporo\u010dljivo je, da se dimnik v neogrevanem podstre\u0161ju dodatno toplotno za\u0161\u010diti z izolacijskimi plo\u0161\u010dami iz mineralnih vlaken in obdela s tankoslojnim ometom. Na ta na\u010din se ohrani vi\u0161ja temperatura dimnih plinov, s tem pa tudi vlek v dimniku. S tem ukrepom lahko tudi prepre\u010dimo ne\u017eeleno kondenzacijo dimnih plinov v dimniku.<\/p>\n
Priporo\u010damo uporabo negorljivih izolacijskih plo\u0161\u010d iz mineralnih vlaken debeline 5 cm.<\/p>\n
Opozorilo:<\/strong> Za izolacijo dimnikov se ne sme uporabljati EPS ali XPS izolacijskih plo\u0161\u010d.[\/vc_column_text][\/vc_accordion_tab][vc_accordion_tab title=”Ali se lahko na dimniku priklju\u010dek za pe\u010d ali \u010distilna vratca izdela naknadno?”][vc_column_text css=”.vc_custom_1643369421010{margin-bottom: 0px !important;}”]Da. V ta namen je potrebno na mestu, predvidenem za nova \u010distilna vratca ali priklju\u010dek pe\u010di, izrezati odprtino v pla\u0161\u010du in odstraniti toplotno izolacijo iz mineralnih vlaken. V kerami\u010dni cevi se naredi odprtina v velikosti priklju\u010dka in nanjo prilepi okvir za vratca ali nastavek priklju\u010dka za pe\u010d.[\/vc_column_text][\/vc_accordion_tab][vc_accordion_tab title=”Kako pravilno izvesti prehod dimnika skozi streho?”][vc_column_text css=”.vc_custom_1643374268590{margin-bottom: 0px !important;}”]Pri prehodu dimnika skozi stre\u0161no konstrukcijo priporo\u010damo uporabo Schiedel univerzalnega dr\u017eala dimnika. Dr\u017ealo se lahko pritrdi na, pod, ali med \u0161pirovce in zagotavlja zanesljivo stati\u010dno podporo zidanega dimnika ne glede na tip in velikost.<\/p>\n Prednosti dr\u017eala dimnika:<\/p>\n <\/p>\n [\/vc_column_text][\/vc_accordion_tab][vc_accordion_tab title=”Kak\u0161na je potrebna vi\u0161ina dimnika nad streho?”][vc_column_text css=”.vc_custom_1643374887755{margin-bottom: 0px !important;}”]Potrebna vi\u0161ina dimnika nad streho se dolo\u010da v odvisnosti od naklonskega kota strehe. Tako v osnovi lo\u010dimo 3 kategorije streh:<\/p>\n 1. Strehe z naklonskim kotom manj\u0161im od 20\u00b0<\/strong><\/p>\n Pri strehah z naklonom do vklju\u010dno 20\u00b0, mora ustje dimnika segati nad sleme za najmanj 40 cm in biti od povr\u0161ine strehe oddaljen vsaj 1,00<\/p>\n 2. Strehe z naklonskim kotom ve\u010djim od 20\u00b0<\/strong><\/p>\n Pri strehah z naklonom ve\u010djim od 20\u00b0, mora ustje dimnika segati nad sleme za najmanj 40 cm, vodoravna razdalja od ustja dimnika do povr\u0161ine strehe pa mora zna\u0161ati najmanj 2,3 m.Vi\u0161ina 40 cm nad povr\u0161ino strehe zadostuje, \u010de so na dimnik priklju\u010dene kurilne naprave na teko\u010da ali plinasta goriva, vsota nazivnih mo\u010di priklju\u010denih na naprave ne presega 50 kW, dimni plini pa se iz kurilnih naprav odvajajo s pomo\u010djo ventilatorjev.<\/p>\n <\/strong><\/strong><\/p>\n 3. Ravne strehe<\/strong><\/strong><\/p>\n Ustja dimnikov morajo biti od povr\u0161ine kritine oddaljena za najmanj 1,0 m. Enako pravilo velja za rob strehe (atiko), ki je pogosto dvignjen nad nivo kritine. Pri ravnih strehah se pogosto pojavljajo razne nadgradnje, kot npr. strojnice dvigal ali ja\u0161ki prezra\u010devalnih naprav. Tudi te morajo ustja dimnikov nadvi\u0161ati za najmanj 1,0 m, kadar je razdalja dimnikov od teh \u00bbovir\u00ab manj\u0161a od 1,5 m.<\/p>\n Ustje dimnika mora nadvi\u0161ati stre\u0161no fr\u010dado ali okna za vsaj 1,0 m, \u010de je dimnik od teh elementov oddaljen manj kot 1,5 m.<\/p>\n <\/p>\n <\/p>\n Pri kurilnih napravah na trda goriva in kritinah iz gorljivih materialov (slama, lesene skodle), mora ustje dimnika segati najmanj 80 cm nad sleme strehe.<\/p>\n [\/vc_column_text][\/vc_accordion_tab][vc_accordion_tab title=”Stati\u010dna oja\u010ditev dimnikov nad streho”][vc_column_text css=”.vc_custom_1643374917511{margin-bottom: 0px !important;}”]Del dimnika, ki \u0161trli nad streho, je izpostavljen precej\u0161njim silam vetra in tudi nevarnosti zdrsa snega. Zato mora biti na\u010drtovan tako, da je odporen na te sile.<\/p>\n Pri monta\u017enih dimni\u0161kih sistemih ABSOLUT, UNI ISO plus, UNI plus in MULTI, so betonski dimni\u0161ki pla\u0161\u010di izdelani tako, da imajo v vogalih kanale, v\u00a0katere se lahko vstavijo oja\u010ditvene palice.<\/p>\n Priporo\u010damo uporabo\u00a0Schiedel seta za stati\u010dno oja\u010danje dimnika. Tako bo dimnik z ve\u010djo prosto vi\u0161ino\u00a0nad streho stati\u010dno precej bolj varen in odporen na vplive vetra in zdrse snega.<\/p>\n [\/vc_column_text][\/vc_accordion_tab][vc_accordion_tab title=”Za\u0161\u010dita dimnika pred padavinami”][vc_column_text css=”.vc_custom_1643375053875{margin-bottom: 0px !important;}”]Ustja dimnikov je priporo\u010dljivo za\u0161\u010dititi pred vdorom padavin v dimni\u0161ko tuljavo. To je zlasti opazno v zadnjih letih, saj so padavine zaradi klimatskih sprememb intenzivnej\u0161e, pogosto pa jih spremlja tudi mo\u010dan veter. De\u017ene kape torej ne samo da zmanj\u0161ujejo mo\u017enost vdora padavin v dimnik, ampak lahko imajo tudi funkcionalne lastnosti, saj lahko zmanj\u0161ujejo vpliv vetra na vlek v dimniku in omogo\u010dajo stabilnej\u0161e delovanje kurilne naprave v neugodnih vremenskih pogojih.<\/p>\n Pri Schiedel-u ponujamo ve\u010d tipov de\u017enih kap:<\/p>\n Upo\u0161tevati je treba slede\u010de:<\/p>\n Dvopla\u0161\u010dni, toplotno izolirani dimniki iz nerjave\u010de plo\u010devine, so finalno zaklju\u010den izdelek in ne potrebujejo dodatne obdelave.[\/vc_column_text][\/vc_accordion_tab][vc_accordion_tab title=”Vzdr\u017eevanje dimnikov \u2013 kaj periodi\u010dno preverjati?”][vc_column_text css=”.vc_custom_1643371750582{margin-bottom: 0px !important;}”]Dimniki morajo biti v skladu z Uredbo o na\u010dinu in pogojih izvajanja \u010di\u0161\u010denja kurilnih naprav, dimnikov in zra\u010dnikov, redno in periodi\u010dno \u010di\u0161\u010deni. Periode \u010di\u0161\u010denja so odvisne od vrste uporabljanega goriva.<\/p>\n Pri dimnikih za mokre pogoje obratovanja (pri kurilnih napravah na olje in plin) je potrebno ob\u010dasno pregledati prepustnost odtoka za kondenzat in ga po potrebi o\u010distiti.<\/p>\n Redno je potrebno pregledovati tesnila na \u010distilnih vratcih in na priklju\u010dkih kurilnih naprav, saj so to zelo obremenjeni deli, ki po dolo\u010denem \u010dasu izgubijo mehanske lastnosti ter sposobnost tesnjenja in jih je potrebno zamenjati. Tesnila niso vklju\u010dena v garancijsko dobo dimnika, saj spadajo med obrabne dele in je njihova predvidena \u017eivljenjska doba kraj\u0161a.[\/vc_column_text][\/vc_accordion_tab][vc_accordion_tab title=”Kak\u0161na je razlika med kuri\u0161\u010di odvisnimi od zraka v prostoru in neodvisnimi od zraka v prostoru?”][vc_column_text css=”.vc_custom_1643372033483{margin-bottom: 0px !important;}”]Kuri\u0161\u010da, ki delujejo odvisno od zraka v prostoru, porabljajo za zgorevanje zrak iz prostora, posledi\u010dno pa je potrebno ta zrak nadomestiti od zunaj, z vgradnjo ustrezno velike prezra\u010devalne re\u0161etke v zunanjo steno ali kanala za dovod zraka pod tlemi.<\/p>\n Sistemi za odvajanje zraka (npr. prezra\u010devalni sistem ali kuhinjska napa) zato pomembno vplivajo na varno delovanje kurilne naprave, saj lahko v prostoru, kjer je ta name\u0161\u010dena, ustvarijo podtlak, kar lahko povzro\u010di uhajanje dimnih plinov v prostor. Zato je pri tak\u0161nih napravah potrebno namestiti varnostno tla\u010dno stikalo, ki prepre\u010di hkratno delovanje prezra\u010devalne naprave s kuri\u0161\u010dem.<\/p>\n Kuri\u0161\u010da, neodvisno od zraka v prostoru pa dobijo zrak potreben za zgorevanje neposredno od zunaj. Zrak se vodi do kuri\u0161\u010da preko lo\u010dene dovodne cevi z zunanje stene, lahko tudi pod tlemi, ali pa po zra\u010dnem ja\u0161ku LAS dimnika z vrha navzdol. Ja\u0161ek za zgorevalni zrak je preko povezovalne cevi direktno priklju\u010den na kuri\u0161\u010de. Kurilne naprave, ki so neodvisne od zraka v prostoru, morajo biti za to uporabo laboratorijsko presku\u0161ane. Zunanji vplivi, kot je podtlak, ki ga ustvarjajo sistemi za odvod zraka, ne vplivajo na delovanje kuri\u0161\u010da, zato lahko hkratno obratujejo.[\/vc_column_text][\/vc_accordion_tab][vc_accordion_tab title=”Kak\u0161na je funkcija termo-lo\u010dilnega elementa?”][vc_column_text css=”.vc_custom_1643375121103{margin-bottom: 0px !important;}”]Termo lo\u010dilni element v sistemu Schiedel ABSOLUT slu\u017ei za vertikalno toplotno lo\u010ditev dimnika in prepre\u010ditev nastanka toplotnih mostov. Uporablja se v prehodu dimnika skozi streho ali v prehodu dimnika v neogrevano podstre\u0161je. Da bi u\u010dinkovito zmanj\u0161al vdor hladu preko dimni\u0161kih sten v notranjost stavbe, ga je potrebno vgraditi v sloj toplotne izolacije.<\/p>\n Pri strmih strehah je v\u010dasih potrebno vgraditi ve\u010d termo-lo\u010dilnih elementov enega nad drugim.<\/p>\n Vgradnjo termo-lo\u010dilnega elementa priporo\u010damo tudi v prehodu dimnika iz kletne v stanovanjsko eta\u017eo, saj tudi tam u\u010dinkovito prepre\u010duje toplotne izgube in nastanek toplotnega mostu.<\/p>\n [\/vc_column_text][\/vc_accordion_tab][vc_accordion_tab title=”Kaj pomeni CE oznaka dimnika v Izjavi o lastnostih?”][vc_column_text css=”.vc_custom_1643377535176{margin-bottom: 0px !important;}”]CE oznaka pomeni, da je bil dimnik presku\u0161an in certificiran skladno s harmoniziranimi evropskimi standardi, ki veljajo za dimni\u0161ke sisteme.<\/p>\n Sistemski dimniki s kerami\u010dnimi dimnimi tuljavami so certificirani po standardih:<\/p>\n EN 13063-1<\/p>\n EN 13063-2<\/p>\n EN 13063-3<\/p>\n Sistemski dimniki s tuljavami iz nerjave\u010de jeklene plo\u010devine pa po standardih:<\/p>\n EN 1856-1<\/p>\n EN 1956-2<\/p>\n <\/p>\n EN 13063-1 T400 N1 D 3 G50 <\/strong><\/p>\n EN 13063-1 = oznaka evropskega standarda<\/p>\n T400 = temperaturni razred (najve\u010dja trajna temperaturna obremenitev sistema pri neprekinjenem delovanju)<\/p>\n N1 = tla\u010dni razred (N = podtlak do -40 Pa, P = nadtlak do +200 Pa, H = visok nadtlak do +5000 Pa)<\/p>\n D = razred odpornosti na kondenzat (D=dry\/suho ali W=wet\/mokro)<\/p>\n 3 = razred korozijske obstojnosti (1 = plin, 2 = plin in olje, 3 = plin, olje in trda goriva)<\/p>\n G = razred odpornosti na po\u017ear saj (G = je odporen, O ni odporen)<\/p>\n 50 = oddaljenost dimnika od gorljivih gradbenih materialov v (mm)<\/p>\n EN13063-2: T200N1W2O00 <\/strong><\/p>\n T200 = najve\u010dja temperaturna obremenitev sistema pri neprekinjenem delovanju<\/p>\n N1 = podtla\u010dni dimni\u0161ki sistem z razredom tesnosti 1<\/p>\n W2 = na vlago neob\u010dutljiv na\u010din delovanja s korozijskim razredom 2 (plin in olje)<\/p>\n O 00 = po\u017earno odporen sistem brez saj; ni potrebna oddaljenost gorljivih gradbenih materialov od dimnika[\/vc_column_text][\/vc_accordion_tab][\/vc_accordions][\/vc_column][\/vc_row]<\/div>","protected":false},"excerpt":{"rendered":" [vc_row fullwidth=”true”][vc_column width=”1\/2″][vc_column_text disable_pattern=”false”] Pogosta vpra\u0161anja [\/vc_column_text][vc_column_text disable_pattern=”false”] FAQ [\/vc_column_text][vc_column_text disable_pattern=”false”]Odgovori na najbolj pogosto zastavljena vpra\u0161anja o dimnikih.[\/vc_column_text][\/vc_column][vc_column width=”1\/2″][mk_image src=”https:\/\/www.schiedel.com\/si\/wp-content\/uploads\/sites\/21\/2017\/05\/schiedel1.jpg” image_size=”full”][\/vc_column][\/vc_row][vc_row][vc_column][mk_padding_divider size=”30″][\/vc_column][\/vc_row][vc_row][vc_column][vc_accordions][vc_accordion_tab title=”Kako dolo\u010diti potreben premer dimnika?”][vc_column_text css=”.vc_custom_1643359870795{margin-bottom: 0px !important;}”]Dandanes se za dolo\u010ditev premera dimnika v glavnem uporabljajo ra\u010dunalni\u0161ki izra\u010duni. Druga metoda pa je z uporabo diagramov za dimenzioniranje, ki je za kurilne naprave majhnih […]<\/p>\n","protected":false},"author":2,"featured_media":0,"parent":0,"menu_order":9,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","template":"","meta":{"footnotes":"","_links_to":"","_links_to_target":""},"class_list":["post-7316","page","type-page","status-publish","hentry"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.schiedel.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/7316"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.schiedel.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/pages"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.schiedel.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/page"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.schiedel.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.schiedel.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=7316"}],"version-history":[{"count":62,"href":"https:\/\/www.schiedel.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/7316\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":10151,"href":"https:\/\/www.schiedel.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/7316\/revisions\/10151"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.schiedel.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=7316"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}\n
\n
\n